Državni zbor je sprejel novelo zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero se nekaj več kot leto dni po ukinitvi vnovič uvaja obveznost izročanja računa kupcu za kupljeno blago oz. prejeto storitev.
Sistem davčnega potrjevanja računov je bil v Sloveniji uveden z zakonom o davčnem potrjevanju računov januarja 2016, ko je bilo tudi določeno, da mora davčni zavezanec za prodano blago oz. opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Z novelo zakona o davku na dodano vrednost 22. januarja lani se je ta obveznost ukinila.
Že nekaj več kot leto dni torej velja, da mora zavezanec račun izdati, izročiti kupcu v papirni obliki pa ga mora le na njegovo zahtevo. A kot je dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič, se je s tem ponovno odprl manevrski prostor za sivo ekonomijo. V nekaterih panogah je namreč lani število davčno potrjenih računov znatno upadlo, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 tudi za petino.
Z novelo zakona se pri gotovinskem poslovanju ponovno uvaja obveznost izročitve izdanega računa kupcu.
Glede oblike izročenega računa je v noveli zapisano, da je ta lahko tako papirna kot elektronska.
Kupec mora v skladu z novelo izročeni račun prevzeti in ga zadržati ob odhodu iz poslovnega prostora zavezanca. S tem se pristojnim organom omogoči nadzor nad evidentiranjem dejanskega prometa zavezanca in obračunavanjem davka na dodano vrednost.
Višina globe za kupca, ki računa ne bi prevzel, je določena pri 40 evrov.
Za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki računa ne bi izdali, so globe določene v razponu od 1500 do 75.000 evrov, za njihove odgovorne osebe pa od 800 do 5000 evrov.
