Solidarnostna sobota je za delavce in organizacije neobvezen ukrep, solidarni prispevek pa obvezen. Ureja ga Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Ta dva ukrepa veljata za leti 2023 in 2024 in se med seboj povezujeta.
Ukrep velja tudi za delavce in organizacije kateri so v poplavah utrpeli škodo.
Solidarnostna delovna sobota
- Za zagotovitev dela sredstev za omilitev nastale škode zaradi poplav in plazov lahko delodajalec določi eno delovno soboto v letu 2023 in eno delovno soboto v letu 2024. Delovna sobota je prostovoljna, zato mora delodajalec od delavca pridobiti pisno soglasje.
- Solidarnostna delovna sobota se lahko šteje za katerikoli drug dan, pomembno je da to ni dan v katerem bi drugače potekal delovni proces, kar pomeni, da je lahko “delovna sobota” v nedeljo ali ponedeljek.
- Zakon ZIUOPZP določa, da delodajalcu na solidarno soboto ni potrebno upoštevati pravil o nadurnem delu, saj se te ure ne vštevajo v kvoto nadurnega dela, prav tako ni dodatka za nadurno delo. V kolikor bo delodajalec v skladu z dogovorom z delavci, organiziral delovno soboto na nedeljo, delavcu za ta dan pripadata dodatek za dodatek za nedeljsko delo.
- S solidarnostno delovno soboto, bosta prispevala tako delavec kot delodajalec v Sklad za obnovo Slovenije v višini neto plače. Za ta dan delavcu pripadajo povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz, malica), saj se to ne šteje za plačo.
- Samostojni podjetnik v zvezi s svojim delom ne more oddelati solidarnostne sobote.
- Solidarnostno soboto lahko oddelajo delavci, ki so zaposleni pri samostojnem podjetniku.
Obvezni solidarni prispevek
- Za zagotovitev dela sredstev za financiranje škode in obnove po poplavah in plazovih je zakonodajalec za leti 2023 in 2024 uzakonil obvezni solidarni prispevek za obnovo Slovenije.
- Ta solidarnostni prispevek se zmanjša za prispevek od solidarne delovne sobote, če je bila ta izvedena v letu 2023 in 2024 in je bil ta prispevek vplačan v Sklad za obnovo Slovenije, vendar največ do velikosti tega obveznega prispevka. V kolikor bi z solidarnostno delovno soboto v Sklad prispevali več, kot bi iz obveznega solidarnega prispevka, presežka ne boste dobili povrnjenega.
- Zavezanci za plačilo solidarnega prispevka so:
- fizične osebe rezidenti RS - zavezanci za dohodnino,
- fizične osebe, katere opravljajo dejavnost
- ter pravne osebe (izvzete so pravne osebe katere opravljajo nepridobitno dejavnost).
- Osnova za odmero obveznega solidarnega prispevka je vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki so všteti v davčno osnovo za leto 2023 in 2024, zmanjšani za davčno priznane odhodke. Višina tega solidarnostnega prispevka je 0,3% od osnove. Oproščene tega prispevka so fizične osebe, katerih skupna osnova za obračun ne presega 35% povprečne plače zaposlenih v RS za leto 2023 oziroma 2024.
- Dohodek fizične osebe, katra opravljajo dejavnost, je osnova za obračun obveznega solidarnega prispevka dohodek iz opravljanja dejavnosti pred zmanjšanjem olajšav v letih 2023 in 2024. Višina tega prispevka je 0,8% od osnove. Če ima fizična oseba z dejavnostjo izgubo, potem nima davčne osnove za obračun tega prispevka.
- Osnova za obračun solidarnostnega prispevka pri pravnih osebah je davčna osnova po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pranih oseb pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in pred uveljavljanjem olajšav za leto 2023 in 2024. Stopnja tega prispevka je 0,8% od osnove.
- Tako za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost kot za pravne osebe, obvezni solidarni prispevek ni davčno priznan odhodek.
Za več informacij nas pokličite na 080 79 29 ali pišite na info@contall.si.
