Podajamo vam nekaj odgovorov, ki so jih pripravili na FURS-u.
Kako je obdavčena pomoč, ki jo podjetje v denarju ali materialu nameni neposredno fizičnim osebam (ki niso zaposleni tega podjetja), ki so utrpeli materialno škodo v poplavah?
Če je prejeta pomoč oziroma darilo, dano s strani pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, se to obdavči kot drugi dohodek v skladu s 105. členom ZDoh-2, pri čemer se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila do vrednosti 42 evrov oziroma skupne vrednosti vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, do vrednosti 84 evrov. Akontacija dohodnine od drugih dohodkov se izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove.
Da pomoč, ki jo bodo prejele prizadete osebe, ne bo podvržena obdavčenju z dohodnino, Finančna uprava priporoča, da se vsa finančna pomoč zbira pri humanitarnih organizacij s statusom, ki bodo ta sredstva tudi najlažje razdelila pomoči potrebnim.
Poslovni subjekt A d.o.o. bi doniral sredstva poslovnemu subjektu B d.o.o.. Kaj pomeni donacija z vidika donatorja in kaj z vidika prejemnika donacije?
Donacija z vidika donatorja predstavlja odhodek, ki v skladu s 30. členom ZDDPO-2 davčno ni priznan. Tak odhodek je v obračunu davka potrebno izvzeti, kar posledično pomeni, da ne znižuje davčne osnove.
Pri prejemniku donacija predstavlja prihodek, ki v opisanem primeru v katerem prejemnik ni pravna oseba ustanovljena za nepridobitni namen, povečuje davčno osnovo za DDPO.
Ravnanje v primeru poplavljene dokumentacije in arhiva
Vse davčne zavezance, ki so bili v poplavah prizadeti opozarjamo, da so za dokazne dokumente glede poplavljene dokumentacije primerni in verodostojni glede nastale škode tisti dokumenti, ki jih sestavi nepristranska tretja oseba ali komisija za popis škode. Naredi se popis, katere dokumente in podatke je poplava prizadela. Ugotovi se, katere dokumente ste izgubili in kateri so nepogrešljivi za dokazovanje vaše finančne situacije in davčnih obveznosti. To bo pomagalo oceniti, kaj je bilo izgubljeno in kaj je mogoče rešiti. Iz dokaznega dokumenta mora biti razvidno, da je bila dokumentacija poplavljena. Če je mogoče, je potrebno priskrbeti potrdila ali dokumentacijo o uničenju, kot so fotografije poplavljenih prostorov, poročila o nesreči itd. To lahko pomaga pri utemeljitvi izgube dokumentacije.
Četudi davčni zavezanec dokaže, da je bila njegova dokumentacija povsem uničena, mora storiti vse, da podatke iz uničene dokumentacije obnovi. To pomeni, da pridobi kopije dokumentacije od svojih dobaviteljev, kupcev, ipd. Čeprav so fizični dokumenti uničeni, morda še vedno obstajajo digitalni zapisi, e-poštna komunikacija ali druge sledi, ki lahko služijo kot dokazi za vaše finančne transakcije. Poskusite zbrati vse razpoložljive dokaze, ki lahko podprejo vašo situacijo.
Dokumentacijo, ki je nastala v komunikaciji z davčnim organom po eDavkih, je na eDavkih zavezancu dostopna.
Zavezanci, ki davčno potrjujejo račune, podatke o davčno potrjenih računih pridobijo tudi preko za to namenjenega spletnega servisa preko portala eDavkov. V zaprti portal eDavki zavezanec vstopi preko gumba "Elektronska oddaja" kot registriran uporabnik in izbere Vpogledi ter klikne na povezavo DPR-PakR - Pridobitev podatkov o davčno potrjenih računih, kot je bolj podrobno pojasnjeno tudi na povezavi Pridobitev podatkov o davčno potrjenih računih .
Ob samem uničenju dokumentacije sicer ni zakonske obveznosti za obveščanje FURS ob samem dogodku, vseeno pa predlagamo, da zavezanec o dogodku obvesti pristojni finančni urad, s posredovanjem obvestila po eDavkih.
Zavezancem vsekakor vedno priporočamo hrambo dokumentacije, ki je v fizični obliki tudi v ustrezni elektronski obliki. Glede dokumentacije, ki je izvirno v fizični obliki ali v elektronski se priporoča tudi zajem v digitalno obliko. Zaradi zavarovanja gradiva v digitalni obliki pred izgubo ali poškodovanjem je nujna tudi izdelava varnostnih kopij tega gradiva. Zavezanci za davek, ki elektronsko obdelujejo podatke, morajo le te hraniti na način, kot to določa 38. člen Zakona o davčnem postopku, ki med drugim tudi določa, da je treba zagotoviti ustrezno stopnjo zaščite, varovanja zaupnosti in celovitosti teh podatkov. Na ustrezno hrambo dokumentacije napotujejo tudi Slovenski računovodski standardi v pravilih skrbnega računovodenja in Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) (pisrs.si).
