Evropska unija je že junija 2023 sprejela Direktivo 2023/970 o preglednosti plač. Slovenija z uradnim prenosom direktive v nacionalno zakonodajo trenutno zamuja. Rok za prenos je bil 7. junij 2026, vendar se je postopek usklajevanja v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) začasno ustavil zaradi političnih razmer in oblikovanja nove vlade. Vseeno se morajo delodajalci na prihajajočo zakonodajo pripraviti čim prej.
Glavni cilj omenjene Direktive je odprava plačne vrzeli med spoloma in zagotovitev uresničevanja načela "enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti".
Ključne novosti za delodajalce:
1. Obvezna navedba plače ali plačnega razpona pred zaposlitvijo
Kandidati bodo morali že pred razgovorom ali najpozneje pred sklenitvijo pogodbe prejeti informacijo o začetni plači oziroma plačnem razponu za delovno mesto. Delodajalec kandidata ne bo smel spraševati o njegovi prejšnji plači.
2. Pravica zaposlenih do informacij o plačah
Zaposleni bodo lahko zahtevali podatke o:
- svoji plači,
- povprečnih plačah zaposlenih, ki opravljajo enako ali enakovredno delo,
- razlikah po spolu v primerljivih kategorijah delovnih mest.
3. Transparentna merila za določanje plač
Podjetja bodo morala zaposlenim omogočiti dostop do meril, po katerih določajo:
- osnovne plače,
- variabilni del plače,
- napredovanja in karierni razvoj.
Merila morajo biti objektivna in spolno nevtralna.
4. Prepoved klavzul o molčečnosti glede plače
Pogodbe o zaposlitvi ne bodo smele preprečevati zaposlenim, da razkrijejo svojo plačo zaradi uveljavljanja pravice do enakega plačila.
5. Obvezno poročanje o plačni vrzeli
Podjetja z najmanj 100 zaposlenimi bodo morala poročati o razlikah v plačah med ženskami in moškimi.
Roki:
- 250+ zaposlenih: prvo poročilo do junija 2027, nato vsako leto,
- 150–249 zaposlenih: prvo poročilo do junija 2027, nato vsaka 3 leta,
- 100–149 zaposlenih: prvo poročilo do junija 2031, nato vsaka 3 leta.
6. Ukrepanje pri več kot 5-odstotni nepojasnjeni razliki
Če bo ugotovljena več kot 5-odstotna razlika v plačah med spoloma, ki je ni mogoče objektivno utemeljiti, bo moral delodajalec skupaj s predstavniki delavcev opraviti analizo in sprejeti ukrepe za odpravo razlik.
7. Obrnjeno dokazno breme
V primeru spora bo moral delodajalec dokazati, da razlika v plači temelji na objektivnih razlogih in ne na diskriminaciji. To predstavlja precejšnjo spremembo v primerjavi z dosedanjo prakso.
Čeprav se v javnosti največ govori o objavi plačnih razponov v zaposlitvenih oglasih, bo največji izziv za podjetja verjetno vzpostavitev jasnega sistema vrednotenja delovnih mest, dokumentiranje razlogov za razlike v plačah, priprava na poročanje o plačni vrzeli, pregled internih pravilnikov in kadrovskih postopkov.
