Evidentiranje izrabe odmora med delovnim časom ni več potrebno

Evidentiranje delovnega časa se po obsežnih spremembah, ki so bile uvedene leta 2023, v letu 2025 znova spreminja.
S spremembami se poskuša odpraviti obremenjenost, administrativne ovire in druge težave, ki so se pojavile v praksi.
 

Glavni poudarki sprememb v predlogu zakona so naslednji:
 

• nova definicija pojma delavec: 
  »Kot delavec se v smislu tega zakona šteje tudi oseba, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, pod pogojem, da se zanjo uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, glede delovnega časa, odmorov in počitkov ali ga opravlja osebno in je vključena v delovni proces delodajalca, in oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.«
  Kar pomeni, da med te za katere je potrebno voditi evidenco sodijo tudi dijaki, študenti, upokojenci ter tisti, ki opravljajo začasno in občasno delo v kmetijstvu;
• črta se 9. točka 1. odstavka 18. člena, kar pomeni, da delodajalcu ni potrebno dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca podatke o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom;
• po novem ni potrebno več dnevno oz. tedensko vpisovati podatke:
   
  • o opravljenih urah v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo)
  • razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in

  • tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa;

    Tej podatki se sedaj lahko vpisujejo mesečno.

     

• po novem delodajalci mesečno pisno obvestilo o podatkih iz evidence o delovnem času lahko pošljejo delavcem na službeni e-poštni naslov ali na e-poštni naslov, ki ga skupaj z delavcem dogovorita, še vedno pa velja, da je obveznost seznanitve izpolnjena, če delodajalec zagotavlja delavcem neposredni elektronski dostop do evidence o izrabi delovnega časa;
• 19. členu pa se doda nov šesti odstavek, ki pravi, da obveznost delodajalca voditi evidenco o izrabi delovnega časa ne velja za poslovodne osebe.
   

Novela zakona prične veljati jutri, 24.4.2025.